Mnogi si poiščejo način, kako premagujejo stres, napor in si umiriti misli. Največkrat se odločijo za šport, ki jih zbližuje z naravo. Eni izberejo kolesarjenje, eni tek, drugi spet hojo v naravi, nekateri pa tudi jahanje, ki je že od nekdaj znano, da pomirja in združuje čustveno povezanost med človekom in živaljo.
Za takšno izbiro športa se odločijo predvsem ljubitelji živali in ljudje, ki imajo radi konje. Konja se naj ne bi bali, čeprav imajo še nekateri vedno občutek strahu, ko se povzpnejo nanj. Prijateljica mi je povedala svojo izkušnjo, ko je prvič sedla na konja. Občutila je mešanico navdušenja in strahu hkrati. Tudi ona je mislila, da bo kar sedla in odjahala, pa ni bilo ravno tako. Morala se je potruditi, da se je sprostila, saj konj čuti vsako napetost in negotovost. Pomagal ji je izkušenj trener, ki jo je nenehno spominjal, da konj čuti vse kar čuti ona. Tako si je na začetku vedno vzela čas za konja, da ga je božala, se z njim pogovarjala, včasih mu je dala jesti in nekajkrat ga je tudi skrtačila. Tako se mu je bolj približala in ga spoznala. Ni je bilo več strah njega in ježe in od takrat je bilo jahanje zelo prijetno in sproščujoče. Vsakič ko je šla na jahanje konj za sprostitev v naravi je bilo boljše, čeprav je tudi vsakič pridobila novo izkušnjo. Naučila se je potrpežljivosti in zaupanja. Opazila, da kadar hodi na jahanje se počuti boljše, pozabi na vse skrbi. Tišina v naravi jo pomirja in gibanje konja občuti kot meditacijo.
Odločila se je, da bo to njena sprostitvena dejavnost in bo redno hodila jahat. Zmenila se je, da bo imela vedno istega konja, saj ima vsak konj svoj značaj. Navadila in spoznala se je s tem, ki ga je najprej jahala, čeprav jo je tudi sosednja kobila v boksu vedno lepo gledala in čakala, da ji prinese jabolko. Tako jo navadila na začetku, ko se je sprehajala po boksih in ona si je to zapomnila.
