Ko je v našem kraju gasilska veselica, šele vidimo, kdo vse so naši gasilci. Vse več ljudi se odloča za ta poklic in res je lepo videti, te nasmejane in srečne ljudi. Nekaj časa nazaj sem tudi sam premišljeval, da bi postal gasilec, a se kasneje za to nisem odločil, ker sem imel preveč drugih obveznosti in tako ne bil na voljo, ko bi moral biti. Vsi vemo, kako morajo biti gasilci na voljo, takrat ko jih potrebujemo in moraš imeti takšen življenjski stil, da to gre. 

Zame so gasilci res posebni ljudje, ker so pripravljeni pomagat vedno in povsod. Ta vikend so imeli gasilsko veselico. Kako je to lepo videti, ko so vsi gasilci na kupu. To je res izjemna energija med njimi. Po navadi jih vedno vidimo, da nekaj počnejo in delajo. Tokrat pa so si privoščili dan zase in so imeli veselico. To je bil čas ko so plesali, peli in se imeli lepo. Sam sem se jim pridružil, ker so me povabili, saj sem jim kdaj pa kdaj kaj pomagal, ker se ukvarjam z elektriko in so kaj potrebovali, nikoli pa nisem želel plačila.

Tako so me po malem že jemali za svojega, jaz pa sem bil ponosen, da me imajo radi. Gasilci so res posebni ljudje, to vidiš takoj, ko se z njimi pogovarjaš, kajti imajo nekaj več, to srčnost in pomoč. Vedno so pripravljeni pomagati, pa ni važno koliko je ura in kje so. Še dobro, da je v našem kraju tako veliko gasilcev in da se tudi mladi odločajo, da bodo gasilci, tako nas ne rabi skrbeti, kako bo v prihodnosti. Naši gasilci so srčni in dobri. Je pa res, če sta že starša gasilca, potem je velika verjetnost, da bodo tudi otroci. 

Vsi jih imamo radi, kajti oni so za nas vedno tam, kjer jih potrebujemo. En hura – gasilci so naši.