V današnjem svetu, kjer imamo na voljo ogromno tehnologije in je digitalizacija že precej napredovala in praktično prevzela svet, sem si mislil, da so vede, kot na primer lektoriranje, nekaj, kar nima več bistvenega pomena. Zdelo se mi je, da kaj takšnega danes ne rabiš več, oziroma nisem našel kakšne situacije, kjer bi to potreboval. Sploh pa se mi je zdelo, da je lektoriranje tako ali tako namenjeno kakšnim pravnim zadevam in podobno, tako da sem si vedno mislil, da s tem pač nikoli ne bom imel opravka. No, vse pa se je spremenilo kakšno leto nazaj, ko sem se prvič tudi sam znašel v situaciji, ko sem moral neko svoje delo poslati v lektoriranje, da se je preverilo, ali je dobro.

Šlo je za pogodbe in pravne dokumente za naše poslovne partnerje, ki sem jih pripravil. Ker je torej šlo za precej pomembna besedila, tukaj nismo imeli prostora za napake. Zaradi tega me je tudi moj nadrejeni posvaril, naj dam svoje delo preveriti, kajti s tem sem se ukvarjal prvič. Iskreno povedano pa se mi ni zdelo, da je to potrebno. Ko sem pisal tiste dokumente, sem bil prepričan, da nisem storil nobene napake. Poleg tega sem si namreč pomagal tudi z raznimi spletnimi orodji, ki so v današnjem času precej napredna. Ampak ker odločitev ni bila moja, se je moje delo nato res poslalo v lektoriranje.

Ko sem prejel povratne informacije, pa sem lahko res videl, da reči niso bile zapisane najbolje. Bilo je ogromno napak, kar je bilo logično, saj nisem imel vsega potrebnega znanja, za katero prej iskreno sploh nisem vedel. Tako sem bil čisto šokiran nad tem, koliko reči moraš dejansko vključiti v svoje delo, ko se lotiš pisanja različnih dokumentov. Danes zato lektoriranje veliko bolj cenim in se zavedam, da je v tem toliko znanja, da ne more kar vsak narediti ekvivalentnega dela.