Živimo v individualni hiši, ki ima poleg pritličja še dve nadstropji, v vsakem nadstropju so po celi dolžini hiše to je skoraj štirinajst metrov balkoni. V prvem in drugem nadstropju ima naša hiša torej balkon.

Balkon je v bistvu samo eden saj se vije po celi dolžini hiše. Ko so hišo zgradili so namestili tudi balkonske ograje bele barve narejene iz železa. Po tridesetih letih pa je ta železna ograja začela močno rjaveti.

Poskušali smo jo obnavljati, drgniti rjo in ponovno barvati vendar ni dosti pomagalo. Zaradi dotrajanosti so bile balkonske ograje čedalje grše in odločili smo se jih zamenjati. Dosti časa smo si ogledovali balkonske ograje različnih tipov, različnih dobaviteljev. Predvsem nas je vodila misel, da naj bo nova ograja takšna, ki ne rabi dosti vzdrževanja, da je iz obstojnih materialov in, da zgleda lepo. Pregledali smo veliko katalogov, naredili ožji izbor in prišli do dveh tipov ograje, steklene na aluminijastih nosilcih ali pa aluminijasta s pokončnimi prečkam. Aluminij se nam je zdel zelo trpežen in enostaven za vzdrževanje. Skrbelo pa nas je kako je s čiščenjem steklene ograje. Na koncu smo se odločili za aluminijasto ograjo dobavitelja iz Ljubljane. Dobavitelj je komponente ograje nabavljal v Turčiji.

Ograja je imela osnovne komponente, ki jih je bilo potrebno sestaviti. Montažo ograje je prevzel izvajalec iz Velenja. Prvo so odstranili staro kovinsko ograjo jo razrezali na primerne dolžine da je bila lažja za transport. Nato so pričeli nameščati nosilne stebre. Tu je zelo pomembna natančnost saj morajo biti stebri ravni tudi ko jih pri vijačimo na rob balkona. Nato so na nosilne stebre pritrdili vzdolžne palice dolžine štiri metre. Ko je bila ograja končana je bilo treba celo ograjo pregledati in popraviti napake pri montaži.

Bilo je kar nekaj napak, ki pa so jih uspešno popravili. Sedaj imamo balkonske ograje iz aluminija.