Šok! Pred mesecem dni smo izvedeli, da naša babica boleha za rakom na pljučih. Takoj smo pomislili, da je zanjo nujna kemoterapija, ki ji bo pomagala premagati to bolezen. Stvar pa ni tako preprosta, kot se komi zdi na prvi pogled. Preden se kemoterapija začne izvajati, je treba opraviti kup preiskav, ki pa človeka izmučijo psihično in fizično. Zakaj vem, da je tako? Sama sem imela priložnost sodelovati pri vseh babičinih pregledih in vem, kako zelo naporno je bilo tisto obdobje. Menim, da sama kemoterapija človeka ne izmuči toliko kot pa priprave nanjo. Se motim?
Babica se je sicer čudno počutila že nekaj časa in tudi krvne preiskave niso bile vedno najboljše. Zdravnica se je zaradi njenega vedno slabšega počutja odločila, da opravi vse preiskave in njenim težavam pride do dna. Žal se je izkazalo, da gre za raka. Rak pljuč je zelo težka in zahrbtna bolezen, zato nas je novica še toliko bolj prestrašila. Občutek sem imela, da smo bili vsi bližnji veliko bolj presenečeni, kot babica sama. Hitro se je sprijaznila z boleznijo in se tolažila z besedami, da to pač tako mora biti. Velikokrat je poudarila, da od nečesa pač mora umreti. Seveda je bilo v tem stavku tudi malo šale, a kaj, ko se z rakom na pljučih ne gre šaliti.
Po vseh opravljenih preiskavah je bil čas, da se kemoterapija začne izvajati. Seveda sem se ji na vsaki terapiji pridružila, saj nisem želela, da je v času terapije čisto sama. Na obrazu ji je pisalo, da je srečna, ker sem v tako težkih trenutkih ob njej. Najin odnos je zaradi teh trenutkov še toliko bolj močan in pristen. Za enkrat lahko povem, da kemoterapija na babico dobro deluje. Njene bolečine niso več tako hude in zdravstveno stanje je iz dneva v dan boljše. Nad njenim napredkom sem prijetno presenečena. Moja babica se ne da in prav je tako!
