Sem res ogromna ljubiteljica rož in vsega kar pride zraven. Absolutno nadušena sem nad to prijetno slovensko tradicijo, da imamo rože praktično povsod – na oknih, v stanovanju, okoli stanovanja in sploh kjerkoli uspemo najti prostor. Ko se peljem skozi slovensko podeželje z navdihom opazujem kje imajo ljudje posajene rože in kakšne. “O, pogled te cvetlice, kako so krasne!”, “Joj, le katero gnojilo uporablja, da ima tako lepe rože,” “hmm, morda bi se lahko ustavila in kar preverila, kje so kupili te čudovite lonce,” vse to in še več mi roji po glavi kot izredni ljudbiteljici rož in zelenja.

In enkrat sem se peljala mimo hiše, kjer so imeli res najlepše lonce, kar sem jih videla. Bili so ogromni in iz njih so se bohodite prečudovite gardenije, ki so bile prepletene s travo. Morala sem izvedeti, kjer so jih kupili. Ko sem pozvonila na vrata, mi je odprl starejši gospod, ki mi je prijazno pojasnil, da ima te lonce vrtni center Kurbus. Začudila sem se. Kako je možno, da gojim takšno ljubezen do rož pa ne vem, kje je vrtni center Kurbus. Ne samo to, še več – pravzaprav sploh nikoli nisem slišala zanj.

V navigacijo vtipkam ime in odhitim v mesto Radenci. Kmalu opazim napis vrtni center Kurbus in se razveselim. Ko vstopim, takoj zagledam ogromne količine rastlinja. Pravi mali raj zame. Sprehajam se med mizami, na katerih je toliko cvetlic, da sploh ne vidiš konca. Prijazno osebje v poslopju imenovanem vrtni center Kurbus povprašam, če imajo lonce, ki sem jih danes zagledala pri eni izmed hiš. Odločim se, da jim povem kar celo zgodbo, ker je bila resnično kar malo bizarna. Mislim, kdo gre zvonit na vrata, da se pozanima, kje so lastniki posesti kupili lonce za rože. Jaz! Zaposleni me navdušijo s pritrdilnim odgovorom: “lonci so na voljo,” nakar z največjim veseljem kupim kar 4. Hvala vrtni center Kurbus, verjamem, da mi bodo lonci služili še dolgo.