Prijatelj je zaskrbljen, njegova prodaja nepremičnine se ja podaljšala za nedoločen čas. Zataknilo se je pri zemljiško knjižnem izpisu, na zapuščinski obravnavi je namreč sodniška zapisničarka naredila grobo napako, iz lastniške evidence je pozabila izbrisati že davno pokojno očetovo drugo ženo.

Še v času življenja je prijateljev oče poizkušal popraviti napako, saj je vedel, da bo po njegovo smrti to še težje. Vendar sodni mlini meljejo zelo počasi in kljub vsej dokumentaciji mu ni uspelo urediti zadeve. Zdaj pa mora prijatelj, če želi, da se prodaja nepremičnine izvrši, ponoviti ves očetov postopek. Še dobro, da je oče hranil vse papirje in dokumente o tem, da je njegov edini sin tudi edini zakoniti dedič njegovega premoženja, njegove stare hiše s pripadajočimi travniki in obdelovalnimi površinami. Edina napaka, ki jo je storil oče je ta, da sinu ni povedal za težave, verjetno je mislil, da ima dovolj časa, da stvar uredi sam, brez sinove pomoči, da bi tako sinu omogočil, da se po njegovi smrti prodaja nepremičnine izvede brez zapletov.

Zdaj se prijatelj že nekaj mesecev z gorami papirjev in dokazil bori s sodnimi mlini, da dokaže svoj prav in nadaljuje očetov boj. Je malo bolj pravniško podkovan in tudi zna potrkat na prava vrata, tako mu v enoletnem boju uspe zadostit pavici in končno je v zemljiški knjigi zapisan kot edini lastnik. Zdaj se prodaja nepremičnine lahko ponovno prične, lov za kupci pa ne traja dolgo. Že v slabem mesecu, kar ima oglas na nepremičninski agenciji, na njegova vrata porka kupec.

Dokaj hitro se dogovorita glede vseh podrobnosti, uspelo mu je tudi iztržiti več kot dobro ceno, ki je nad trenutno postavljeno, pa še agencijsko provizijo je uspel prenesti na kupca. Več kot zadovoljen je zaključil to družinsko agonijo, ki je trajala kar nekaj let. Prodaja nepremičnine le ni tako enostavna kot se zdi na prvi pogled.